jahalna steza

Kljub temu, da ni bil nobeden od otrok Therouxovih ravno nadušen nad plemiškimi obredi in stvari, ki so jih morali vedeti ali znati, ker so pač imeli nesrečo, da so bili rojeni v eni od vodilnih družin v Franciji. Eno od teh je bilo jahanje. Eleonore je mater posedla na konja, ko je bila stara dobrih šest let, rekoč, da bo njena edina punčka, nekoč prava pravcata princesa, ki bo svojemu ljudstvu mahala iz konjevega hrbta. Seveda, se vse ni izteklo, tako lepo kot je imela njena mati to v mislih, saj Nore do konjev ni imela enake povezave, kot ona. Toda jahanje je bilo nekaj s čimer si je svetlolaska lahko zbistrila misli. Z vetrom v laseh se je počutila svobodno in ni bila edina, ki je uvidela, da ji rahlo poskakovanja te velike, prelepe živali, tudi pomagal – njen zdravnik ji je priporočil, da ko ji zmanjka tablet za shizofrenijo, bolezen, zaradi katere je bila še bolj poseben primerek človeške vrste, kot že s samim svojim odnosom in vsemi drugimi substancami, naj skoči na konja in si poskuša zbistriti misli. Navsezadnje je zaradi njih imela halucinacije, ki so ji pred nekaj leti grenile življenje in je nato končno le podlegla pregovarjanjem, da naj s tabletami uravnovesi svoje zdravje. In ko nate pritiska celotna Francija, no, potem preprosto nimaš izbire.

Njeni koraki so bili počasni, čeprav je bilo mogoče razbirati neke vrste nervoznost, ki se je nabirala v njej, ko je stopala proti hlevu. S pogledom je ošinila velike postave na štirih nogah, večino katerih je videla le v sencah. Njena kobila je bila v stali čisto na koncu do katere se je prebila z razbijajočim srcem. Ni se bala konjev le nejevolja, dejstvo, da ne nadzira ničesar kar Silver, prelepa črna kobila stori, jo je navdajalo z neke vrste strahom, čeprav je bilo to – ironično – ravno ena od lastnosti, ki jih je iskala v svojih prijateljih . Zavzdihnila je in se pomirila, kar je Silver takoj opazila in nežno zapihala. Ele je počasi odprla vratca in pograbila krtačo, ki je visela na podboj vrat. S nežnim gibom je h kobilinim ustom ponesla kocko sladkorja, nato pa stegnila roko proti njenemu boku in jo počasi pokrtačila.

Njene misli so se spet ujele v zanko. Kako je zapadla tako nizko? Kako je prišla tako daleč, da se ji smili njen lasen brat, ki bo nekega dne kralj in ima na plečih veliko več kot ona, s tem, da oba zapravljata svoje življenje z nezakonitimi substancami. Res je, Ele je padla nizko, ampak to so bile njene misli. Lahko se je pritoževala, sarkastično ocenila vsako situacijo v kateri se je znašla, s cinizmom začinila vse svoje stavke, načina kako živi svoje življenje ni imela namena spremeniti. Kot je rada rekla, na koncu mavrice jo čaka zaklad, problem je le, da ne ve, če je vreden vseh težav, ki stoji na poti do njega. Ni pa imela nikogar, ki bi jo spodbujal, nikogar, ki bi bil resnično vreden, tega da bi šla skozi trnova pota. Družina, že, toda niso bili dovolj. Bilo je prav patetično, da so bili vse kar je imela.

»Pridna punca,« je zašepetala v Silver-ino uho in se zavihtela na sedlo. Kobila se je z neverjetni eleganco, ki je Nore ni premogla, pa če bi se še tako trudila, pognala skozi vrata na stezo za jahanje. Veter ji je umaknil lase z obraza, ko je v popolnem zaupanju zaprla oči in dovolila svoji kobili, da se je pognala v galop. Bilo je res, njene misli so se povsem zbistrile, vse težave, o katerih je prej razmišljala, je pustila v akademiji, daleč za njo. Odprla je oči in spremljala drevesa, ki so brzela mimo nje ob strani potke. Lahko bi rekli, da se je počutila svobodno. Lahko bi rekli, da se je počutila izpopolnjeno. Lahko bi rekli, da je bil to eden od tistih popolnih trenutkov v življenju. A lahko bi tudi rekli, da je trava rdeča, pa bi lagali. Ele je potegnila za uzda, ko je pred seboj opazila svetlolase dekle. »Akiva!« je zavpila, ne vedoč ali zares želi, da se odzove. S počasnim hodom, se je kar na konju približala edini hčerki družine Nikolajevich – no, pa sta le imeli nekaj skupnega, ko bi to le bila edina stvar. »Kaj pa ti tukaj, Lady Karsivia?« je vprašala s dobro mero sarkazma, ki skoraj nikoli ni zapustila njenega glasu in se rahlo priklonila.